Medved 2006

A. P. Čehov: MEDVED
KUD Studio gledališče

Medved je komična enodejanka, ki temelji na karakternih lastnostih dveh glavnih oseb: vdove Popove in posestnika Smirnova, ki je prišel terjat neplačan dolg pred meseci umrlega moža. Popova kot ženska v svojih najlepših letih navidez tragično in brezizhodno žaluje. Hitro pa se pokaže, da je to le krinka, podoba za javnost, del klasične »ženske igre«, v kateri vladata hipokrizija čustev in sprenevedanje. Smirnov nastopi kot neusmiljen izterjevalec, sovražnik žensk, ki s svojo neposrednostjo uspe razgaliti Popovo – a nehote ob tem razkrije tudi samega sebe in svoje resnično bistvo. Čudaška služkinja, zaupnica Popove, pa s svojimi komentarji in obnašanjem vseskozi samo še priliva olja na ogenj … V igri lahko odkrijemo številne za Čehova značilne tragikomične elemente in absurdne situacije.


 

Datum premiere: 19.1.2006, Komorni oder SNG Maribor.
Režija: Peter Boštjančič
Asistent režije: Elvis Berljak
Igralci: Jana Jarc, Lučka Zorko, Tomo Podstenšek, scenografija in kostumografija: Gordana Gašperin, luč: Zlatko Kocbek.

Režiser Peter Boštjančič o razlogih za izbor teksta:

"Zakaj Čehov?
Preprosto zato, ker ga imam rad. Vsak bi ga moral imeti. Potem bi bili vsi boljši. Če ga bereš, gledaš, dobi življenje zopet smisel. Pri njem ni nič vulgarnega, pritlehnega, neotesanega, primitivnega. Vse je v lepi sanjski luči. Tudi takrat, ko se življenje zatemni, bo Čehov prižgal drobno lučko, ki tavajočega in zgubljenega človeka popelje iz teme.

Igral sem ga in gledal. Igral bolj slabo. V njegovih dramah ni prostora za glumaštvo, igro, spakovanje. Tam si, ali te ni. Igre ni. Si. Ob Ivanovu, Treh sestrah, Utvi, Stričku Vanji, Češnjevem vrtu je enodejanka Medved kratka odrska šala. Pa vendar umetnina. Čehovska.Vaje so potekale tako, da sem nastopajoče samo tu in tam usmerjal. Sicer pa o študentje delali sami, z Elvisom Berljakom. Dogodila s nam je še prezasedba. Na koncu smo niti enodejanke potegnili skupaj in igrica je tukaj."
Peter Boštjančič


Kritike predstave:

MEDVED

Natančno, z zavestjo in vedenjem kaj sleherni gib, pavza in pogled pomeni, narejena predstava. Najbrž ni naključje, da je temu tako, saj je režiser, predvsem pa mentor mladih igralcev stari maček mariborskega SNG-ja – igralec Peter Boštjančič. V predstavi se vidi, da je sodelovanje na relaciji režiser – igralec pristno, direktno, svobodno.

Igralci  so na odru igrivi (vsak pač toliko, kot mu njegov lik dopušča) in zdi se, da vso stvar obvladajo. Igra je realistična, čeprav mestoma (najbolj pri služkinji) preskakuje v nek vzporedni – (i)realni svet, kar pa nikakor ne moti, ampak daje igri dodatno živost. Pohvaliti moram igro vseh treh igralcev, ki so dosledno sledili režiserjevim napotkom in samim sebi. Predstava se ne ukvarja z lučjo (vsaj v tej ponovitvi, ki sem si jo jaz ogledal, se ni), ampak z odnosi in karakterji, medvrstičnimi namigi in z zelo nežnimi, nevsiljivimi, a zelo domiselnimi detajli, ki učinkujejo zelo prefinjeno in iz drugega plana (npr. služkinja skozi celo predstavo “gloda” zelo posušeno žemljico, kar /za njen lik/ učinkuje prav posebno.)

Na sceni so samo potrebne stvari, ki so stilne in iz pravega časa, ravno zadosti, da dobimo pridih takratne Rusije. Prav tako kostumi, ki so ta pravi.
Celotna predstava je 45-minutni, z vso resnostjo igrivo odigran gledališki posladek.
Gorazd Žilavec

 

Tanja Lužar, RADIO MARŠ, Prispevek za Kulturni Sabat
Datum objave: 21. januar 2006.

GLEDALIŠKA PRODUKCIJA STUDIA GLEDALIŠČE NAVDUŠILA
Komorni oder Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v teh dneh gostitelj članov ljubiteljskega gledališča KUD Studio Gledališče, katerega vodja in mentor je član mariborske drame, igralec Peter Boštjančič. Za produkcijo večmesečnega dela so pripravili kar dve uprizoritvi, dramo italijanskega avtorja Uga Bettija Zločin na Kozjem otoku in enodejanko ruskega naturalista Antona Pavloviča Čehova Medved. Premiera produkcije in prva ponovitev sta bili v četrtek in petek, druga ponovitev pa danes (v soboto).

Kljub temu, da se je Peter Boštjančič kot mentor in režiser obeh uprizoritev, odločil za težki realistični besedili, so se mladi gledališčniki svojega dela lotili resno in s potrebno mero odgovornosti, ki jo zahteva gledališka umetnost. Element, ki je povezoval obe uprizoritvi, je bila scenografija Gordane Gašperin. Za obe uprizoritvi je pripravila realistično prizorišče in eno zgodbo od druge ločila samo z minimalističnimi spremembami.

Drugi del produkcije, ki ga je prav tako režiral Peter Boštjančič, je bila uprizoritev ruske enodejanke Medved Antona Pavloviča Čehova. Na prvi pogled lahkotnejša tema o človeških odnosih med moškim in žensko je bila prikazana na zabaven in humoren način, kljub temu pa je tudi ta uprizoritev zahtevala vso resnost in zbranost. V Medvedu sodelujoči Jana Jarc, Lučka Zorko in Tomo Podstenšek so z načrtovano in obvladovano humornostjo razkrivali zapletajoč in razpletajoč se odnos med vdovo in njenim snubcem. Z natančno doziranim humorjem so ustvarili zgodbo, ki je občinstvo od srca nasmejala.

Občinstvo na premierni uprizoritvi produkcije je bilo upravičeno navdušeno. Edina pomankljivost, katere upoštevanje bi mladim gledališčnikom samo koristilo, je bila odsotnost lektorskega sodelavca, ki bi jim pomagal izoblikovati pravi ritem besedila in bi jim s pravilnimi poudarki olajšal njegovo interpretacijo. Vsekakor velja pohvaliti mentorja in režiserja Petra Boštjančiča ter vse igralke in igralce. S svojim delom so pokazali pripadnost gledališki umetnosti, hkrati pa so pokazali absolutno vero in prepričanje v svoje početje, se pravi tisti osnovni element vsake umetnosti, ki ga na žalost včasih pogrešamo tudi pri profesionalcih. Produkcija Studia Gledališče je navdušila tudi Tanjo Lužar.
Tanja Lužar

 

Petra Vidali, VEČER
Datum objave: torek, 24. januar 2006

Ob premiernih predstavah KUD Studio Gledališče in gostovanju celovških mladih lutkarjev
Učinkovite, dolgotrajne ljubezni do gledališča

V četrtek sta bili na Komornem odru SNG Maribor premieri (v petek in soboto pa reprizi) predstav Zločin na kozjem otoku Uga Bettija in Medved A. P. Čehova v produkciji in izvedbi KUD Studio Gledališče.

Uporaba tujke amaterizem v takšnih primerih ni najprimernejša, ker se zdi, da je slovenska raba v njej ohranila prizvok neprofesionalnosti, ne pa tudi ljubezni. Slovensko "ljubiteljstvo" je veliko bolj ustrezno poimenovanje, seveda pa z obojim tvegamo zamejevanje nivojev vložka in umetniškega učinka. KUD Studio Gledališče je brez dvoma študiozna ljubiteljska institucija, njene produkcije niso ad hoc projekti, nastajajo dolgo in predano, njihov režiser Peter Boštjančič je mentor v širokem in zavezujočem pomenu. Izbor tokratnih dram preseneti le na prvi pogled, drugi odkrije v njih smiselnost.

Odločitev za Čehova se zdi odločitev za čisti preizkus komedijskih sposobnosti igralcev in treba je reči, da v trojici (Jana Jarc, Lučka Zorko, Tomo Podstenšek) zlasti ženski del presenetljivo odločno in vztrajno spravlja v smeh. Zna biti, da v daljši dramski formi ne bi zdržali, Medved pa je dovolj kratek, da se vzorca ne naveličamo.
Petra Vidali